Tokratna igriva in hkrati resnobna postavitev je precej drugačna od dosedanjih, še vedno z različnimi formami voska povezanih predstavitev del mojstra. Vosek tokrat izgubi vsakršno funkcijo uporabnega in se spremeni v čisto kiparsko instalacijo. Celotna postavitev je zasnovana izrazito kubično, odrski prostor zajema obseg popolnega kvadrata v razmerju 3x3.
Znotraj te 'scenske' umeščenosti pa se skriva paradigma dvigovanja, ki razodeva popotovanje duše iz snovnega, kaotičnega, grobega in materialnega v nesnovno, subtilno, duhovno, nebeško sfero dokončne spojitve z božanskim. Osrednji simbol zgodbe, ki poteka na stopničasto postavljenem odru 'dvigovanja', je Zlata vrtnica v kontrapunktu oz. komunikaciji s kvadratom. Odrske platoje povezuje popkovina, vrv povezovanja, ki poteka od tal do t. i. 'srednjega' – sivega sveta človeka, do najvišjega – božanskega platoja. Na njem se 'demateralizira' in postane 'nevidna'; osvobojena vsega zemeljskega oz. materije.

Bojana Čampa, univ.dipl.um.zg. – zg.

Vir: Rafael Samec, Napovednik.com