Bele čipke Noč. Nikogar ni. Dve senci se počasi vlečeta za nama. Sneži. Svetloba ulične svetilke bele čipke v krošnjah riše. Tišina. Dolina spi, visoko zgoraj je eno samo razsvetljeno okno. Previdno dvignem dlan do čipkastega prta. Senci, prepleteni pod belino, nista sanje. Tišina. Nikogar ni. Vse nepomembno je neskončno daleč.