Alja Furlan

 oljni pasteli, praskanke, mešana tehnika (pastel, lak)

„POD BARVO, NAD BARVO“

Pasteli, praskanke, lepljenke in lak..... Nobenega čopiča, samo prsti, lesene palčke različnih debelin, za najfinejše detajle pa zobotrebec.

Veliko nežnih barvnih odtenkov, ki se razpirajo v drevesa, rože, naravo, notranje svetove.

Najprej plastenje barv, zakrivanje in prikrivanje, nato znova iskanje pričakovanega in odkrivanje nepričakovanega.

Velikokrat se zgodi zaradi glasbe, ki jo imam zelo rada. Glasba preprosto porine človeka v izraz, v nek odgovor, dialog. Ne rišem glasbe, pač pa svoj odgovor nanjo. Da ji povem, kako pa jaz.............

Včasih gre za igro človeške duše in vesolja, ko s kombiniranjem znanih elementov na eni strani in s prepuščanjem naključij dobri energiji na drugi strani, dobivam na papir nova in nova sporočila.

Ne rišem načrtno in ne skiciram motivov. Ne izbiram barv premišljeno ali po podobnosti, ampak pustim roki, da se v svetu ustvarjanja znajde sama. Ko že rahlo boleča zaključi podlago (to pomeni, ko naplastim dovolj različnih barv – od svetlejših pa do temnejših), se začne iskanje sporočil na njej. Lis, ki namigujejo na nekaj. Na motiv, na pot, na drevo, na hrib, na telo. Z njimi se moja notranjost pogovarja, kaj bi izbrala, da  bi bilo v obojestransko zadovoljstvo. Kako se moja duša počuti, kaj bi ji ustrezalo, česa bi si želela in česa bi si konec koncev tudi upala na tem ponujenem začetku.

Ko nato še s tehniko praskanja dosežem določene nakazane vzorce oziroma motive, vzamem v roke miniaturne posodice z lakom, ki se pravzaprav uporablja za slikanje na keramiko. Je idealnih barvnih odtenkov in čudovito se ga lahko praska, ko je enkrat prelit prek oljnih pastelov. Lak lahko zelo spremeni že dobljeno barvno paleto, zlasti izpraskane linije, in me znova preseneti ter daje možnost ponovnega iskanja, zame ponovne pustolovščine.

Včasih sliko zaključim tako, da detajlom dodam zlati lesk. Lesketanje je skoraj glas, zvok, ki sliko oživlja kakor čarobni prah. Razkošje.